Kaj nas zaznamuje, part 1

Kaj pravzaprav naredi človeka edinstvenega?
To je nova zadeva, s katero sem se začela ubadat. Kaj ga naredi svojega. Kje je skrivnost tega, da je unikat. Kaj ga loči od drugih in še posebej, KJE to pridobi?
No, glede prostora: Starši, okolica, TV... (Naj bo še tko nelogično, TV in internet ogromno vplivata na vsega boga kar se v naši glavi plete in kako ravnamo...)
Glede lastnosti, ki izoblikujejo našo osebnost.
Mislim, da velik procent zavzame ponos. Ravnanje po svojih principih in strah pred osramočenjem ter lastnim hinavstvom. Ta določa, koliko daleč si upamo it. Do kje si upamo žrtvovat svoj dober izgled za osebno srečo, pravzaprav.
Druga lastnost, ki nas odlikuje. Iznajdljivost. Kako se rešiti iz določenega problema, kako rešiti problem, poiskati najlažjo, najboljšo in najhitrejšo rešitev. Pri vsakemu je popolnoma različno, kako bo to pogruntal. Meni osebno najboljša lastnost.
Toleranca. Koliko toleriramo. Kje se začrta meja, pri kateri še sprejemamo drugačnost in odstopanje od normale in vsakdanjega. Kdaj se bomo posmehovali in kakšen kriterij bomo imeli o ljudeh, ki jim pustimo sebi blizu.
Zorni kot. Kako gledamo na svet. Pesimisti, optimisti, realisti, sanjači... Na situacijo se gleda iz večih strani, vendar katera se bo najprej pripetila v našo glavo? Ali pa bo ta tudi edina. =D


Ok, ne da se mi več pisat. =D
Nadaljujem, ko se spomnm česa...

Lep pozdrav, ljudki. (:



P.S. I love you. <3

Long time no write

Pa je šel. Ta preklemani februar je mimo! In danes je že drugič... Petek 13(Z July smo pogruntale da so to dobri dnevi. :P). Mogoče bo pa tud dons fajn. Moja prijateljica Špela (Poznam jo že od vrtca!xD Remember the red lipstick? (A)) praznuje. :P In že spet se spomnimo vsega, kar je "nekoč" bilo. Kako je blo lepo. Kako smo se igral žabce in imeli rumene rutke ter kako smo dvigali roke čez prehod za pešce. Muahaha. =D Pa še dost prigod bo dons omenjenih. I hope. Sam čas res hitr mineva. Lani(kaj šele PREJ) si nism niti prbližno predstavlala, da bom zdej na tem mestu. Pridna srednješolka, ki ima zveste prijatelje, je zasedena in vsaj približno ve, kaj hoče. Presenetljivo zadovoljna sm. Res da sm mela dokaj drugačne načrte, ampak vse se je izteklo 5× lepš. :P Vreme se mi zdi perfektno. Kavbojke, kratka majica in jopca. Pravi čas v letu za mojo najljubšo odpravo pač. Supr! Ker je večino mojih stvari urejenih, se moram posvetit drugim. Ta mesec bom pomagala drugim, kolikor bo to mogoče. Razrednik je omenil, da bodo naslednji meseci peklenski za nas. Mogoče zato ne bom zmožna rešiti vseh problemov, katerih se bom lotila. Sem vam pa zdaj, vsaj približno, na voljo.

Pomlad. <3

Zdej pa letim.
Lepo se imejte. (:

Love you. <3