Just one, one thing to say (:

"Ah, kar vem, lahko ve vsakdo, svoje srce pa imam samo jaz."
(Johann Wolfgang Goethe: Trpljenje mladega Wertherja)

obletnica enega leta..

1 leto (oz. en dan manj:D) odkar sem nehala pisat tale moj PRELJUBI pisani blog. Moja glava ni več polna težko razumljivih idej in besednih zvez, ki dajo človeku mislit.
Prenormalizirala sem se, slovensko mi gre zmeraj slabše od rok, časa nimam niti spat..
A vseeno, prepričala sem si vzet par minut časa za to neumnost :P

First thing first.
Kaj je novega?
HA! 1 leto je doooolgo obdobje, sploh za mojo muhavost in vse živčne celice v moji glavi. Novo je vse. Oz. pomota. Nova sem jaz. Miselnost, čustva, družba, vpliv okolice, odnos s starši, stil oblačenja..
Baje pa sem od lani čustveno dozorela, saj po definiciji to pomeni da znam čutiti tudi bolj kompleksna čustva in jih primerno izražati. KHM, v meni vrejo nova, prej neznana čustva in večina jih je nezaželjenih.. HA HA, vsaj s čustveno zrelostjo se lahko pohvalim, tud če mi ne prinese velik dobrega :P

Dejansko se še odločam, o čem bi tukaj pisala, ker se mi zdi predstavljanje svojega pogleda na svet in celotne miselnosti precej trapasto, ker, NO JA, sem to prikazala že lani in se mi ne da ponavljat oz. popravljat svojih besed.
Fotoblog? Nah, bo pa malo mešano. (:


Za zdaj se poslavljam, z veseljem pa sprejemam ideje za teme bloga, o katerih bi pisala..



lp