Globoke misli ob učenju fizike

Kaj vpliva na "ljubezensko" stanje posameznic (torej deklet):

N × t = k×P/m

N - število zvez
t - povprečno trajanje zveze
k - koeficient popustljivosti/prilagodljivosti (snovno-geometrijska lastnost)
m - masa posameznice
P - sposobnost opravljanja različnih "aktivnosti"

Ugotovitve:
Večji kot je koeficient popustljivosti, več dolgotrajnih zvez bo imela posameznica.
Manjša bo masa posameznice, več zvez bo imela.
Bolj bo posameznica željna opravljati kakršenkoli JOB, več zvez bo imela.

Moja na grobo obravnavana teoretična spoznanja mogoče ne sovpadajo z vašimi, zato vašim z veseljem prisluhnem.
Pa brez kakršnekoli zamere, prosim.

*clap clap clap*

She's ALIVE

She has awaken! Praise the Lord!

Or not.

V glavnem, na drugačn način se ne morem spravt eseja za angleščino pisat. Pa še take neumne naslove mamo, nooo :D

1.The time you enjoy wasting is not wasted time.

2.The length of our life is less important than its depth.

3.Everyone is a fool in someone’s opinion.

Tile so mi še najbl všeč. 3. je zmagovalen, 1. pa najlažji za pisat. Oja, Špeli se nč ne da.

The time you enjoy wasting is not wasted time.đ*

I've heard of an Italian phrase "Dolce far niente", meaning "pleasantly doing nothing" and it expresses the way of enjoying yourself that is not quite known to me, and probably others too. Italians say they are the only nation that truthfully knows pleasure, and as far as my little self is taken into account, they are probably right.

In a particular example, my parents hate seeing me just lying on the bed and listening to music. They take my passive action as non-action and without visible results it is considered wasted time, even though it helps me relax, compartmentalise my psyche and prepare for next daily tasks.

In a little more general example, for instance - within a society; only goods, "won" by hard work are greatly admired while knowing how to enjoy trivial things and gaining a peaceful state of mind is worth nothing, or even worse, it is critised most of the time. For that, our guilt of"doing nothing" (according to society) slowly increases and it definitely doesn't put our minds at ease or helps us go through life without additional, in my opinion, redundant anxiety.

In the most general case - Even the world has invented and is still inventing ways of cutting down our time wasted, since there is technology, getting our work done faster and more easily. But why? It may only allow us more free time, that we then spend not wasting it enjoying ourselves, but trying to accomplish more, earn more money, get more things done. And by not achieving everything possible and completely exploiting our potencial, our lives are supposedly wasted.

Wasting time "doing nothing" or doing something, that doesn't have a visible result, is considered wrongfully wasted time. Moral values are changing, goals and dreams too, but as the title says, something should stick hard in our minds - The time you enjoy wasting is not wasted time. Believing that will help us experience nothing more than what we want, it should help us get rid of some unnecessary troubles and that way we will let "true" values sneak back into our lives again.

Zdej mi pa rec da je že 220 besed, k men se ne da več pisat. Ajdebok!

*Tisti đ je namenoma tam, majke mi.

Peli...

is dead. Srsly.

But thanks for listening. 

Ajčao

You are srsly living in my mind for free, sucker

Kko naj sfolgam to šolo tko k hočm če pa vs svoj čs porabm, da se psihično prpravlam na naklučno srečanje s tabo?
KI GA MOGOČE SPLOH NIKOLI VEČ NE BO. jojojoj kako srčno upam :D

Raj prlepm par citatov enga zakon dramatika :D

"The reasonable man adapts himself to the world; the unreasonable one persists in trying to adapt the world to himself. Therefore all progress depends on the unreasonable man."

"It is dangerous to be sincere unless you are also stupid."

"The more things a man is ashamed of, the more respectable he is."

~George Bernard Shaw 

P.S. A obstajajo kkšni "I don't care" pills, da js usmerm svojo pozornost tja kamor bi morala?! Seveda na šolo mislm, da ne bo pomote (((: ;D

pre-new year's wish list?!

V prejšni objavi sploh nism napisala svojih želja, majkemi.

Kr jih je tok velik.

1. js bi njega

2. ne, js bi res njega

3. ne hecam se, hočm ga

4. nepredstavljivo si ga želim

.

.

.

60. URESNIČ MI ŽELJO PA BOD MOJ PROOSMMMMMMM WITH BIG PUPPY EYES AND BEING PREPARED TO DO ALMOST EVERYTHING FOR YOU

61. pa še sneg hočm

Ma to je ful žalostno. Sploh ko ti kapne da s tabo reeeeeeeeeeeeeees neki ni uredu šele po tem ko si škarje v do krvi v nožni palec zabiješ. Ne sej je kul, vsaj manj boli kot pred vbodom.

Pa majca mi ful lepo diši. Nek ful neznan vonj mi je in nikol prej ga še nism vohala. Al se mi pa že blede, ne bi se čudila. Joooooooooooooojojoj peli dej tiho bot, če nimaš nč pamtnga za povedat.

V glavnm.

Dej spomn se že enkrat name.

Direkt

Ne, res. September in oktober sta bla nepredstavljivo zajebana mesca letos. Čeprov, letošnje celotno leto je za v kanto, fo' real. Upejmo da čimprej mine. (In the mood to write pre-new year's wish list if you haven't already noticed) Nekako sem letos prišla do nekaj über težkih, vendar meni totalno nepomembnih spoznanj, katerim bi se lahko izognila, če bi bla le dovolj pametna za to. V letu 2011 me po mojem sklepanju čaka kar nekaj dela.

1. Baje je treba ratat bol iskrena in zaupljiva? Oh stop shitting me, moja iskrenost, kateri js dodajam direktnost (tista zajebana fora "brez dlake na jeziku"), ljudi vedno nesrečnejše nardi kot moje über kul laži. Kar se pa zaupljivosti tiče, pa tud lahko neha folk srat, po mojih merilih sm še preveč zaupljiva.

Če želite iskrenost, jo boste dobil. Sami se ubadajte s posledicami vaših želja, jaz vam jih samo izpolnjujem.

2. The golden rule? Ok, to vsi pravjo, vsi se želijo tega držat, ker potem pričakujejo v življenju saaaame dobre odnose. VESTE KAJ? Preizkušeno, ne deluje. Že omenjeno v eni prejšni blog objavi 2 let nazaj; živela je prijetna, vljudna punčka, ki je ljudem okoli sebe izkazovala spoštovanje, prijaznost in željo po dobrih odnosih. Kaj je za to dobila v zameno. Poniževanje, odjebavanje in izkoriščanje od vseh oseb, ki so jo obkrožale. Poleg teh verbalnih napadov, ki so za ljudi psihično veliko bolj boleči kot je videti, ni imela človeka v življenju, ki bi mu lahko zaupala, nikoli ni dobila nikakršne podpore ali tolažbe še v najhujših trenutkih samokritičnosti. Ko je spoznala, da njene pozitivne lastnosti ne vodijo v njeno dobrobit, se je odločila spremenit. 

Tako je spoznala pojem egoizma in manipulacije. Now life is so much better :D

(Ne, poanta pripovedi ni bla razkritje neke tragične zgodbice, ker je ni. Samo hočem skvazit resničnost tega izjemnega zlatega pravila, saj za tole hipotetično punčko ni veljalo. G. B. Shaw(irski dramatik) je po njenem mnenju o tem pogruntal in izrekel marsikej pametnejšga kot izreka pojem zlatega pravila, ki je del nevemkolikih ver in današnje svetovne etike. Pač, vsak ima drugačen okus in bo pravilo drugače razumel in ga upošteval. Ravno zato ne bo nikoli dejansko veljalo.)

Ok nehat moram govort ker se že v krogu vrtim. Samo sporočam, da se bom do ljudi obnašala tako, kot mislim da si zaslužijo! Kako lahko presodim kej tazga? Jah, talent sm pač ;DDD 

Se bom pa vseeno trudila bit bolj strpna, potrpežljiva, USLUŽNA in sočustvovalna. Čeprav to ni ravno del moje narave.

3. Baje znam bit ful nerazumljiva. Preveč misli mam v glavi, ne znam jih popredalčkat. Se bom trudila jih oblikovat primerno ciljni populaciji. Po drugi strani paaaa, poiskat moram kakšnga človeka, s katerim bova "on the same page" (slovensko res ne znam povedat), ker teli nesporazumi so prasice.

4. Najpomembnejša naloga, ki si jo bom zadala v prihodnosti - naučit se moram oproščat. Pa ne drugim, sebi. Ker tole počutje je pa reeeeeees prasica.

Dobr, s pisanjem sm se uspavala, tko da grem zdej spat. Upam da se moje misli zbistrijo in nism zgoraj kej fajn trapastga napisala. 

Chill pills would still come in handy, khm.

Night (((:

A love letter

I hope not to ever see, hear or touch you again, for the reason of never wanting to feel this way. Again

OH GOD I'VE NEVER MISSED SOMEONE THIS MUCH IN MY LIFE
Where are you?

Papirnati robčki vol. 2

Ok mogoče se bom pa res js jokala.

 Tole pms počutje ko sploh nimam pmsja je čist za ponort. Zjutrej se zbudim tečna da bolj ne morem bit. Oz. ne. Ne zbudim se sama. En k***** sms me zbudi. Trije drgač in to čist prezgodi. Vseen. Od trenutka ko nogo položiš na ta prelep bel laminat, kjer te čakajo najlepši zeleni cofkasti copatki in veš da bo cel dan vseen za stran. Yo yo. Ko me ne razveseli niti že 5× pregledana epizoda mentalista <3 PA KOJI K. 

Pa nism sama kriva. Ti si. Dejansko nisi. Samo,,, ne razumem te. 

Potem pa cel dan zapravm za... zate. V šoli itak vedno akcija, bit v našem razredu je prov razburljivo! :D 
Samo js pa zasanjana gledam v zvezek, rišem srčke in čakam da mi v glavi kapne razlaga tvojga obnašanja. EJ, ura je 10 zvečer pa še vedno čakam na to kapljo. Ne bom te sprašvala, sama moram rešt to. Poleg tega bi samo izpadla ko obsesivna obupana punčica s preveč časa na voljo. Veš da je sploh kej narobe? Ne, sej maš prov, dejansko ni. Vsaj kar se najinga odnosa tiče. Z mano pa je. KAJ PA? Imam FEJK pms. 
WHERE ARE MY FRIGGIN CHILL PILLS. GIMME GIMME GIMME YOU DICKSUCKER.


Later, you drug addicts

Papirnati robčki

Pust zadevo pr mir, proooooooosm te. 

Zakaj?

Na konc boš ti jokov, ne js.

Just one, one thing to say (:

"Ah, kar vem, lahko ve vsakdo, svoje srce pa imam samo jaz."
(Johann Wolfgang Goethe: Trpljenje mladega Wertherja)

obletnica enega leta..

1 leto (oz. en dan manj:D) odkar sem nehala pisat tale moj PRELJUBI pisani blog. Moja glava ni več polna težko razumljivih idej in besednih zvez, ki dajo človeku mislit.
Prenormalizirala sem se, slovensko mi gre zmeraj slabše od rok, časa nimam niti spat..
A vseeno, prepričala sem si vzet par minut časa za to neumnost :P

First thing first.
Kaj je novega?
HA! 1 leto je doooolgo obdobje, sploh za mojo muhavost in vse živčne celice v moji glavi. Novo je vse. Oz. pomota. Nova sem jaz. Miselnost, čustva, družba, vpliv okolice, odnos s starši, stil oblačenja..
Baje pa sem od lani čustveno dozorela, saj po definiciji to pomeni da znam čutiti tudi bolj kompleksna čustva in jih primerno izražati. KHM, v meni vrejo nova, prej neznana čustva in večina jih je nezaželjenih.. HA HA, vsaj s čustveno zrelostjo se lahko pohvalim, tud če mi ne prinese velik dobrega :P

Dejansko se še odločam, o čem bi tukaj pisala, ker se mi zdi predstavljanje svojega pogleda na svet in celotne miselnosti precej trapasto, ker, NO JA, sem to prikazala že lani in se mi ne da ponavljat oz. popravljat svojih besed.
Fotoblog? Nah, bo pa malo mešano. (:


Za zdaj se poslavljam, z veseljem pa sprejemam ideje za teme bloga, o katerih bi pisala..



lp

Surprise, surprise

Dobr večer!

Ponovno nimam ideje za pisat in ponovno se mi ne da učit tisto, kar bi se morala. Zato poslušam ti. "v izi glasbo" in globlje razmišljam.
Koliko nas je na svetu, vsak posameznik drugače razmišlja, vsak ima svoja bremena. Koliko misli, idej, kretenizmov, idiotizmov, žalosti, razočaranja, veselja, jeze, strasti, hrepenenja. In nikoli ni popolnoma enako. Težko si predstavljam, kolk majhna sm(in ne v smislu višine.-.-'') Kolk ljudi je bilo že pred mano in kolk jih bo še za mano. Le zrno žita na neskončno dolgem zlato lesketajočem polju pšenice(ali ovsa ali ječmena... :D).
Sej je smešno. Koliko malo pomenim vsemu skupej. A koliko vse to skupej pomeni meni. Vsak pogled, vsak prdec, vsak odpadel las.
V končnem pogledu, mogoče mi je pa namenjeno bit plešasta. S tem bi definitivno pritegnila pozornost. Ampak ta pozornost mi bo prov pršla sam za čas, ko bom živa. Rada bi ostala v spominu ljudi po tem, ko "se bom povrnila v prah". Vendar moj vpliv je premajhen in moji možgani premalo nagubani. Žalost, kaj. Zastaviti si cilj, ki ga ne morem doseči. In že zdaj vem, da ni vreden truda.
Pha.
Traparije pišem.
Premal spim.

Lahko noč ljudki.


P.S. Jutri mava 5 mescov. <3

Labradoodle!

Se opravičujem, ker nč ne pišem. Nimam časa in nimam ideje za pisanje. Trenutno je tud nimam, ampak se nimam več volje učit, dialoge iz Scrubsov pa že skorej recitiram v sanjah. (Dejansko znam vsak 100. stavek povedat, pa nima veze.) Taka luzrka sm, da ne vem kaj naj delam. V ničemer nism dost dobra, da bi se resno potrudila in kej ustvarla, spravt se delat k nečemu kar ne rab bit narjeno... Nism sposobna. Trenutno PMS-am in se me izogibejte, prosm. Drgač bomo vsi čutil posledice. Sam... Mir mi dejte. Ker nimam volje do ničesar. Poln kufr mam vsega. Vsi veseli nad soncem. Juhu, gremo vn. Ko mamo dela za 2 mesca, rok izdelave je pa čez 1 tedn. Oh happy go lucky me. Naše družinsko ščene pa se mi že prav smili. Komaj hodi, smrdi po 100-let starih dedkih, iz nosu se mu cedi, pomoje je slep, ker glih tok, da ma še odprte oči kdaj, vsi pa ga neprestano nadirajo, kaj se jim nastavlja. Riki, sploh si ne predstavlaš kok rada bi mela nekej časa in zamašen nos, da bi te kdaj pocrkljala. :/
Iz svojega rokava bom privlekla nekaj starih fotografij, ki... Niso vredne pozornosti, ki jo bodo dobile zaradi mene. :D
And yes, Scrubs are saving my life! ^^

Tole je blo lani enkrat

Kkšne 5 let nazaj... Smučanje.

7. razred. Halloween. Čarovniški klobuk po tem dnevu ni bil več viden.
Kids suck. >.<

<3

Kaj nas zaznamuje, part 1

Kaj pravzaprav naredi človeka edinstvenega?
To je nova zadeva, s katero sem se začela ubadat. Kaj ga naredi svojega. Kje je skrivnost tega, da je unikat. Kaj ga loči od drugih in še posebej, KJE to pridobi?
No, glede prostora: Starši, okolica, TV... (Naj bo še tko nelogično, TV in internet ogromno vplivata na vsega boga kar se v naši glavi plete in kako ravnamo...)
Glede lastnosti, ki izoblikujejo našo osebnost.
Mislim, da velik procent zavzame ponos. Ravnanje po svojih principih in strah pred osramočenjem ter lastnim hinavstvom. Ta določa, koliko daleč si upamo it. Do kje si upamo žrtvovat svoj dober izgled za osebno srečo, pravzaprav.
Druga lastnost, ki nas odlikuje. Iznajdljivost. Kako se rešiti iz določenega problema, kako rešiti problem, poiskati najlažjo, najboljšo in najhitrejšo rešitev. Pri vsakemu je popolnoma različno, kako bo to pogruntal. Meni osebno najboljša lastnost.
Toleranca. Koliko toleriramo. Kje se začrta meja, pri kateri še sprejemamo drugačnost in odstopanje od normale in vsakdanjega. Kdaj se bomo posmehovali in kakšen kriterij bomo imeli o ljudeh, ki jim pustimo sebi blizu.
Zorni kot. Kako gledamo na svet. Pesimisti, optimisti, realisti, sanjači... Na situacijo se gleda iz večih strani, vendar katera se bo najprej pripetila v našo glavo? Ali pa bo ta tudi edina. =D


Ok, ne da se mi več pisat. =D
Nadaljujem, ko se spomnm česa...

Lep pozdrav, ljudki. (:



P.S. I love you. <3

Long time no write

Pa je šel. Ta preklemani februar je mimo! In danes je že drugič... Petek 13(Z July smo pogruntale da so to dobri dnevi. :P). Mogoče bo pa tud dons fajn. Moja prijateljica Špela (Poznam jo že od vrtca!xD Remember the red lipstick? (A)) praznuje. :P In že spet se spomnimo vsega, kar je "nekoč" bilo. Kako je blo lepo. Kako smo se igral žabce in imeli rumene rutke ter kako smo dvigali roke čez prehod za pešce. Muahaha. =D Pa še dost prigod bo dons omenjenih. I hope. Sam čas res hitr mineva. Lani(kaj šele PREJ) si nism niti prbližno predstavlala, da bom zdej na tem mestu. Pridna srednješolka, ki ima zveste prijatelje, je zasedena in vsaj približno ve, kaj hoče. Presenetljivo zadovoljna sm. Res da sm mela dokaj drugačne načrte, ampak vse se je izteklo 5× lepš. :P Vreme se mi zdi perfektno. Kavbojke, kratka majica in jopca. Pravi čas v letu za mojo najljubšo odpravo pač. Supr! Ker je večino mojih stvari urejenih, se moram posvetit drugim. Ta mesec bom pomagala drugim, kolikor bo to mogoče. Razrednik je omenil, da bodo naslednji meseci peklenski za nas. Mogoče zato ne bom zmožna rešiti vseh problemov, katerih se bom lotila. Sem vam pa zdaj, vsaj približno, na voljo.

Pomlad. <3

Zdej pa letim.
Lepo se imejte. (:

Love you. <3

Petek sedemindvajseti.

Nič posebnega. Sistematski pregled. Z mano je vse v redu. Le lulat ne morem. :D Ups.

Nova objava zato, ker po blogu razsaja nov virus.
6. slika v 6. mapi. To je približno vse, kar vem. Ne vem kakšne so posledice, če tega ne nardim. Aja, pa 6 drugih ljudi moram označiti, ki morajo to storiti. No, šesta slika v šesti mapi, kjer shranjujem fotografije, je ravno moja.


Ljudi, ki pa jih bom vnaprej okužila:

Matej, Nina, Urška, Zala, Ajda in Haris.

Upam, da od teh nihče še ni bil okužen. ^^

Pa lep pozdrav. (×

Iloveyou.

Konec februarja?

Long time, no write.
Presenetljivo! Presenetljivo boljše je minil tale mesec, kot sm pričakovala. Še vedno ga ni konec in je bil vseeno precej porazen. A lot of thinking, a lot of doing. Vsega boga se je dogajalo. (: V Kranjski Gori sm se naučila bordat(recimo) in v Berlinu sm se začela zavedat, kako težko mi je bit neprestano v bližini ljudi. Pa brez zamere, super mi je blo. Sam obremenjujoče je. In začela sm razmišlat, da bi šla nazaj. Nazaj k tistim časom, ko sm bla drugačna. Zdi se mi, da mi tolk sprememb naenkrat škod. :P
Vedno bolj naivna, vedno več zaupam, vedno bolj se navezujem.
Verjemite mi, to mi ni všeč. Pa naj bo to popolnoma proti človeški naravi. Tudi jaz sem proti. Izmeček sem, če se ljudje ločimo po pogledu na žviljenje. Hvalabogu, da nimam tolk skrbi s šolo. Zmeri bol zažigam, pa se vedno manj trudm. (H) :P Kok samovšečno. Ne skrbte, še vedno sm neumen luzr, ki ma slab spomin. Sam trenutno mam neko srečo. Lahko se veselite z mano, če želite nekaj lepega narditi. Pa čeprav boste to delali za neizmerno egoistično osebo z majhno količino dobrote v srcu. :P JEBE SE MENI. Stvarno. xD Veliko sm razmišlala o tem, katere so najlepše zadeve, ki jih imam v življenju/sem jih dobila... I hope you know what i mean. In te zadeve so precej nenavadne. :P Vsi bi me mel za idiota, če jih samo omenim in ne pojasnim. Pojasnjevanje je pa itak tok cheesy in nerealno, da bom sam za še večjega idiota izpadla. Začela sm si tud priznavat, da sm precej velk softič in sm ekstremno občutljiva. Ne čustveno občutljiva, ampak fizično in... Še nekako drgač, sam ne znam pojasnit. Težko me je užalt, težko me je v stanje žalosti spravt. Lahko me živciraš, lahko me spravš s tem v slabo voljo, vendar žalostna ne bom postala zaradi izjav neke druge osebe. Mogoče zaradi dogodkov, doživljajev... Pa še ti ne bodo v zvezi z drugimi ljudmi. Ponavadi.
-Zakaj me je težko užalt? Ker je vse, kar poveste slabga o men, res in sem se s tem že dolg nazaj sprjaznla. =D
-Težko me je v žalost spravt? Ja, vaše izjave... They don't mean much to me. (: Razn izjave mojih staršev.
Preprosto me je edin spravt ob živce, saj mi gre itak večino ljudi na živce, pa naj se precej dobr razumemo. You're boring. You're annoying. Pismo. Pa sploh ni res, le nimamo istih interesov.
Ups. (: Se že vračam na stare tire. =D
I really wanna be evil again. ^^

In pa najhudejša slika učerej. =D (I love ducks!)

Nina in jazst. <3

Lep pozdrav in lahko noč. *:


P. S. I love you.

Retards

We're such retards. And I LOVE it. SŁadkorćić moj. <3
Probleme mam sama s sabo. Sploh dons. Res, res, res, res, res slabe probleme. No ja, bom že. Sam da tale dan mine, pa bo bolš. Prej mi je mami pulila obrvi(ja, celo enkrat sem ji prepustila to delo), and guess what? Potegnila mi je kožo, in mam ranico zdej. A bigger shocker: medtem ko sm se js režala kot prfukjena zarad tega, so se njej skor solze ulile.
WHY, oh tell me why. xD V teh šokantnih trenutkih celo dobim občutek, da nisem nastala po napaki. Pfiu. I am such a retard. Z Vidom sva včerej ugotavlala, da sva res psihopata. Happy go lucky me! In pa iskreno mu čestitam, saj bo ponovno začel gledat Scrubse. Wiu. xD Nasploh se pa včerejšnega dneva ne spomnm pretirano.

Hm?

Vsak dan se bolj bojim. Bojim se časov, ki naj bi se z novembrom končali. Pa vendar se v meni prebujajo dvomi, da je res konec. Neprestano si pripovedujem, da ne bo tako. NE! Ne bo tako. Drugače bo. Drugače JE. But there's so much doubt left. :/ And I'm really terrified. I'm terrified because my mind is messing with me and it's probably going to screw with my life again. Mogoče je pa tako prav. Mogoče si zaslužim, kar bom dobila. Mogoče sem naredila preveč slabega, in mi karma neprestano vrača za vsa sranja. Pa ne z dogodki in dejanji. Ne, preprosto mi nekdo/nekaj da misliti. Misliti mi da nekaj, o čemer ne razmišlja nihče. Da mi misliti in ja, potem vse zajebem. Dobesedno vse. In juhej, veselimo se februarja. :D

Mogoče bo pa fajn. Sledi par pomembnih zadev.
Smučanje v KG.
Behlin. <3
Bigijev rojstn dan. <3
Nejčkov rojstn dan. <3

Teden po Berlinu pa še projektni teden. I don't think I would be able to handle beeing with someone 24/7. In že spet me je strah. >.<

Nekej slikc. ^^

I'm a vampire. Retardeeed.

Balkon smo zasteklil. Yaay. -.-''

Maribör...<3

Štefi. <3

He's so friggin' mine. <3

Pa lahko noč.


I love you. <3

There's someone for everyone

Or maybe not?

Lp,
Peli


P.S. I love you.

Glasujzame.

Ponovno sm se dala na glasujzame. In nekako sem skupaj želela spacat en soliden opis. Pa ne znam. Ne znam opisati kaj čutim in kako doživljam svet, saj se vsaka beseda zdi že izrabljena, medtem ko imam občutek, da nihče še ni doživljal tega. Ne vem zakaj to mislm, ravno ko moja prejšna objava govori o tem, da nism edina na svetu. >.< Tales je dejal:

"Kaj je težko? - Spoznati samega sebe. In kaj je preprosto? - Drugim dajati nasvete."

No ja, napisala sem miljon opisov, pa mi noben ni preveč uspel. Tale se mi zdi pa... Ne vem, mogoče zanimiv? Neresna sm, vem. In moje mišljenje je... Khm, nedovršeno. Ups. (×
Eto, prilagam opis:

My dreams have changed. But my toughts stayed the same.
Mogoče imam drugačna prepričanja kot prej. Lahko krivite njega.
Mogoče sem neumna in neotesana.
Vendar od prijatelja sem slišala, da je življenje prekratko za bonton.
Prav ima.
In nekdo je rekel, da je vse mogoče. Sigurno je bil butec.
Naša življenja so taka, kot jih oblikujemo.
Ni usode, in Bog nam ni dal posebne misije na tem svetu.
Živimo v svetu vzroka in posledice.
I believe in karma. Le tako upam, da vsak dobi, kar si zasluži.
May it be good or bad.
Nekako ne zaupam rada in svojih pravih čustev ne razkrivam večini ljudem.
Vendar obstajajo taki primerki, katerim bi lahko zaupala vse.
Vsega še vedno ne vejo in najbrž tudi nikoli ne bodo.
It may seem unfair, but it's too much for them to handle.
…
I'm small. But I can still make you weep. Muahaha. xD
And PLEASE, don't apologize for something you don't regret.
Only I would find it insulting and hypocratically.

Se zdi nedokončan? Da, saj se še ne poznam v celoti. Book is beeing written, so waiting is the key. Mogoče se knjiga o meni celo napiše. (:

LP.

P.S. I love you. <3

P.P.S. http://www.glasujzame.com/index.php?action=show&type=profile&id=403224