Direkt

Ne, res. September in oktober sta bla nepredstavljivo zajebana mesca letos. Čeprov, letošnje celotno leto je za v kanto, fo' real. Upejmo da čimprej mine. (In the mood to write pre-new year's wish list if you haven't already noticed) Nekako sem letos prišla do nekaj über težkih, vendar meni totalno nepomembnih spoznanj, katerim bi se lahko izognila, če bi bla le dovolj pametna za to. V letu 2011 me po mojem sklepanju čaka kar nekaj dela.

1. Baje je treba ratat bol iskrena in zaupljiva? Oh stop shitting me, moja iskrenost, kateri js dodajam direktnost (tista zajebana fora "brez dlake na jeziku"), ljudi vedno nesrečnejše nardi kot moje über kul laži. Kar se pa zaupljivosti tiče, pa tud lahko neha folk srat, po mojih merilih sm še preveč zaupljiva.

Če želite iskrenost, jo boste dobil. Sami se ubadajte s posledicami vaših želja, jaz vam jih samo izpolnjujem.

2. The golden rule? Ok, to vsi pravjo, vsi se želijo tega držat, ker potem pričakujejo v življenju saaaame dobre odnose. VESTE KAJ? Preizkušeno, ne deluje. Že omenjeno v eni prejšni blog objavi 2 let nazaj; živela je prijetna, vljudna punčka, ki je ljudem okoli sebe izkazovala spoštovanje, prijaznost in željo po dobrih odnosih. Kaj je za to dobila v zameno. Poniževanje, odjebavanje in izkoriščanje od vseh oseb, ki so jo obkrožale. Poleg teh verbalnih napadov, ki so za ljudi psihično veliko bolj boleči kot je videti, ni imela človeka v življenju, ki bi mu lahko zaupala, nikoli ni dobila nikakršne podpore ali tolažbe še v najhujših trenutkih samokritičnosti. Ko je spoznala, da njene pozitivne lastnosti ne vodijo v njeno dobrobit, se je odločila spremenit. 

Tako je spoznala pojem egoizma in manipulacije. Now life is so much better :D

(Ne, poanta pripovedi ni bla razkritje neke tragične zgodbice, ker je ni. Samo hočem skvazit resničnost tega izjemnega zlatega pravila, saj za tole hipotetično punčko ni veljalo. G. B. Shaw(irski dramatik) je po njenem mnenju o tem pogruntal in izrekel marsikej pametnejšga kot izreka pojem zlatega pravila, ki je del nevemkolikih ver in današnje svetovne etike. Pač, vsak ima drugačen okus in bo pravilo drugače razumel in ga upošteval. Ravno zato ne bo nikoli dejansko veljalo.)

Ok nehat moram govort ker se že v krogu vrtim. Samo sporočam, da se bom do ljudi obnašala tako, kot mislim da si zaslužijo! Kako lahko presodim kej tazga? Jah, talent sm pač ;DDD 

Se bom pa vseeno trudila bit bolj strpna, potrpežljiva, USLUŽNA in sočustvovalna. Čeprav to ni ravno del moje narave.

3. Baje znam bit ful nerazumljiva. Preveč misli mam v glavi, ne znam jih popredalčkat. Se bom trudila jih oblikovat primerno ciljni populaciji. Po drugi strani paaaa, poiskat moram kakšnga človeka, s katerim bova "on the same page" (slovensko res ne znam povedat), ker teli nesporazumi so prasice.

4. Najpomembnejša naloga, ki si jo bom zadala v prihodnosti - naučit se moram oproščat. Pa ne drugim, sebi. Ker tole počutje je pa reeeeeees prasica.

Dobr, s pisanjem sm se uspavala, tko da grem zdej spat. Upam da se moje misli zbistrijo in nism zgoraj kej fajn trapastga napisala. 

Chill pills would still come in handy, khm.

Night (((:

A love letter

I hope not to ever see, hear or touch you again, for the reason of never wanting to feel this way. Again

OH GOD I'VE NEVER MISSED SOMEONE THIS MUCH IN MY LIFE
Where are you?

Papirnati robčki vol. 2

Ok mogoče se bom pa res js jokala.

 Tole pms počutje ko sploh nimam pmsja je čist za ponort. Zjutrej se zbudim tečna da bolj ne morem bit. Oz. ne. Ne zbudim se sama. En k***** sms me zbudi. Trije drgač in to čist prezgodi. Vseen. Od trenutka ko nogo položiš na ta prelep bel laminat, kjer te čakajo najlepši zeleni cofkasti copatki in veš da bo cel dan vseen za stran. Yo yo. Ko me ne razveseli niti že 5× pregledana epizoda mentalista <3 PA KOJI K. 

Pa nism sama kriva. Ti si. Dejansko nisi. Samo,,, ne razumem te. 

Potem pa cel dan zapravm za... zate. V šoli itak vedno akcija, bit v našem razredu je prov razburljivo! :D 
Samo js pa zasanjana gledam v zvezek, rišem srčke in čakam da mi v glavi kapne razlaga tvojga obnašanja. EJ, ura je 10 zvečer pa še vedno čakam na to kapljo. Ne bom te sprašvala, sama moram rešt to. Poleg tega bi samo izpadla ko obsesivna obupana punčica s preveč časa na voljo. Veš da je sploh kej narobe? Ne, sej maš prov, dejansko ni. Vsaj kar se najinga odnosa tiče. Z mano pa je. KAJ PA? Imam FEJK pms. 
WHERE ARE MY FRIGGIN CHILL PILLS. GIMME GIMME GIMME YOU DICKSUCKER.


Later, you drug addicts

Papirnati robčki

Pust zadevo pr mir, proooooooosm te. 

Zakaj?

Na konc boš ti jokov, ne js.

Just one, one thing to say (:

"Ah, kar vem, lahko ve vsakdo, svoje srce pa imam samo jaz."
(Johann Wolfgang Goethe: Trpljenje mladega Wertherja)

obletnica enega leta..

1 leto (oz. en dan manj:D) odkar sem nehala pisat tale moj PRELJUBI pisani blog. Moja glava ni več polna težko razumljivih idej in besednih zvez, ki dajo človeku mislit.
Prenormalizirala sem se, slovensko mi gre zmeraj slabše od rok, časa nimam niti spat..
A vseeno, prepričala sem si vzet par minut časa za to neumnost :P

First thing first.
Kaj je novega?
HA! 1 leto je doooolgo obdobje, sploh za mojo muhavost in vse živčne celice v moji glavi. Novo je vse. Oz. pomota. Nova sem jaz. Miselnost, čustva, družba, vpliv okolice, odnos s starši, stil oblačenja..
Baje pa sem od lani čustveno dozorela, saj po definiciji to pomeni da znam čutiti tudi bolj kompleksna čustva in jih primerno izražati. KHM, v meni vrejo nova, prej neznana čustva in večina jih je nezaželjenih.. HA HA, vsaj s čustveno zrelostjo se lahko pohvalim, tud če mi ne prinese velik dobrega :P

Dejansko se še odločam, o čem bi tukaj pisala, ker se mi zdi predstavljanje svojega pogleda na svet in celotne miselnosti precej trapasto, ker, NO JA, sem to prikazala že lani in se mi ne da ponavljat oz. popravljat svojih besed.
Fotoblog? Nah, bo pa malo mešano. (:


Za zdaj se poslavljam, z veseljem pa sprejemam ideje za teme bloga, o katerih bi pisala..



lp

Surprise, surprise

Dobr večer!

Ponovno nimam ideje za pisat in ponovno se mi ne da učit tisto, kar bi se morala. Zato poslušam ti. "v izi glasbo" in globlje razmišljam.
Koliko nas je na svetu, vsak posameznik drugače razmišlja, vsak ima svoja bremena. Koliko misli, idej, kretenizmov, idiotizmov, žalosti, razočaranja, veselja, jeze, strasti, hrepenenja. In nikoli ni popolnoma enako. Težko si predstavljam, kolk majhna sm(in ne v smislu višine.-.-'') Kolk ljudi je bilo že pred mano in kolk jih bo še za mano. Le zrno žita na neskončno dolgem zlato lesketajočem polju pšenice(ali ovsa ali ječmena... :D).
Sej je smešno. Koliko malo pomenim vsemu skupej. A koliko vse to skupej pomeni meni. Vsak pogled, vsak prdec, vsak odpadel las.
V končnem pogledu, mogoče mi je pa namenjeno bit plešasta. S tem bi definitivno pritegnila pozornost. Ampak ta pozornost mi bo prov pršla sam za čas, ko bom živa. Rada bi ostala v spominu ljudi po tem, ko "se bom povrnila v prah". Vendar moj vpliv je premajhen in moji možgani premalo nagubani. Žalost, kaj. Zastaviti si cilj, ki ga ne morem doseči. In že zdaj vem, da ni vreden truda.
Pha.
Traparije pišem.
Premal spim.

Lahko noč ljudki.


P.S. Jutri mava 5 mescov. <3