Petek sedemindvajseti.

Nič posebnega. Sistematski pregled. Z mano je vse v redu. Le lulat ne morem. :D Ups.

Nova objava zato, ker po blogu razsaja nov virus.
6. slika v 6. mapi. To je približno vse, kar vem. Ne vem kakšne so posledice, če tega ne nardim. Aja, pa 6 drugih ljudi moram označiti, ki morajo to storiti. No, šesta slika v šesti mapi, kjer shranjujem fotografije, je ravno moja.


Ljudi, ki pa jih bom vnaprej okužila:

Matej, Nina, Urška, Zala, Ajda in Haris.

Upam, da od teh nihče še ni bil okužen. ^^

Pa lep pozdrav. (×

Iloveyou.

Konec februarja?

Long time, no write.
Presenetljivo! Presenetljivo boljše je minil tale mesec, kot sm pričakovala. Še vedno ga ni konec in je bil vseeno precej porazen. A lot of thinking, a lot of doing. Vsega boga se je dogajalo. (: V Kranjski Gori sm se naučila bordat(recimo) in v Berlinu sm se začela zavedat, kako težko mi je bit neprestano v bližini ljudi. Pa brez zamere, super mi je blo. Sam obremenjujoče je. In začela sm razmišlat, da bi šla nazaj. Nazaj k tistim časom, ko sm bla drugačna. Zdi se mi, da mi tolk sprememb naenkrat škod. :P
Vedno bolj naivna, vedno več zaupam, vedno bolj se navezujem.
Verjemite mi, to mi ni všeč. Pa naj bo to popolnoma proti človeški naravi. Tudi jaz sem proti. Izmeček sem, če se ljudje ločimo po pogledu na žviljenje. Hvalabogu, da nimam tolk skrbi s šolo. Zmeri bol zažigam, pa se vedno manj trudm. (H) :P Kok samovšečno. Ne skrbte, še vedno sm neumen luzr, ki ma slab spomin. Sam trenutno mam neko srečo. Lahko se veselite z mano, če želite nekaj lepega narditi. Pa čeprav boste to delali za neizmerno egoistično osebo z majhno količino dobrote v srcu. :P JEBE SE MENI. Stvarno. xD Veliko sm razmišlala o tem, katere so najlepše zadeve, ki jih imam v življenju/sem jih dobila... I hope you know what i mean. In te zadeve so precej nenavadne. :P Vsi bi me mel za idiota, če jih samo omenim in ne pojasnim. Pojasnjevanje je pa itak tok cheesy in nerealno, da bom sam za še večjega idiota izpadla. Začela sm si tud priznavat, da sm precej velk softič in sm ekstremno občutljiva. Ne čustveno občutljiva, ampak fizično in... Še nekako drgač, sam ne znam pojasnit. Težko me je užalt, težko me je v stanje žalosti spravt. Lahko me živciraš, lahko me spravš s tem v slabo voljo, vendar žalostna ne bom postala zaradi izjav neke druge osebe. Mogoče zaradi dogodkov, doživljajev... Pa še ti ne bodo v zvezi z drugimi ljudmi. Ponavadi.
-Zakaj me je težko užalt? Ker je vse, kar poveste slabga o men, res in sem se s tem že dolg nazaj sprjaznla. =D
-Težko me je v žalost spravt? Ja, vaše izjave... They don't mean much to me. (: Razn izjave mojih staršev.
Preprosto me je edin spravt ob živce, saj mi gre itak večino ljudi na živce, pa naj se precej dobr razumemo. You're boring. You're annoying. Pismo. Pa sploh ni res, le nimamo istih interesov.
Ups. (: Se že vračam na stare tire. =D
I really wanna be evil again. ^^

In pa najhudejša slika učerej. =D (I love ducks!)

Nina in jazst. <3

Lep pozdrav in lahko noč. *:


P. S. I love you.

Retards

We're such retards. And I LOVE it. SŁadkorćić moj. <3
Probleme mam sama s sabo. Sploh dons. Res, res, res, res, res slabe probleme. No ja, bom že. Sam da tale dan mine, pa bo bolš. Prej mi je mami pulila obrvi(ja, celo enkrat sem ji prepustila to delo), and guess what? Potegnila mi je kožo, in mam ranico zdej. A bigger shocker: medtem ko sm se js režala kot prfukjena zarad tega, so se njej skor solze ulile.
WHY, oh tell me why. xD V teh šokantnih trenutkih celo dobim občutek, da nisem nastala po napaki. Pfiu. I am such a retard. Z Vidom sva včerej ugotavlala, da sva res psihopata. Happy go lucky me! In pa iskreno mu čestitam, saj bo ponovno začel gledat Scrubse. Wiu. xD Nasploh se pa včerejšnega dneva ne spomnm pretirano.

Hm?

Vsak dan se bolj bojim. Bojim se časov, ki naj bi se z novembrom končali. Pa vendar se v meni prebujajo dvomi, da je res konec. Neprestano si pripovedujem, da ne bo tako. NE! Ne bo tako. Drugače bo. Drugače JE. But there's so much doubt left. :/ And I'm really terrified. I'm terrified because my mind is messing with me and it's probably going to screw with my life again. Mogoče je pa tako prav. Mogoče si zaslužim, kar bom dobila. Mogoče sem naredila preveč slabega, in mi karma neprestano vrača za vsa sranja. Pa ne z dogodki in dejanji. Ne, preprosto mi nekdo/nekaj da misliti. Misliti mi da nekaj, o čemer ne razmišlja nihče. Da mi misliti in ja, potem vse zajebem. Dobesedno vse. In juhej, veselimo se februarja. :D

Mogoče bo pa fajn. Sledi par pomembnih zadev.
Smučanje v KG.
Behlin. <3
Bigijev rojstn dan. <3
Nejčkov rojstn dan. <3

Teden po Berlinu pa še projektni teden. I don't think I would be able to handle beeing with someone 24/7. In že spet me je strah. >.<

Nekej slikc. ^^

I'm a vampire. Retardeeed.

Balkon smo zasteklil. Yaay. -.-''

Maribör...<3

Štefi. <3

He's so friggin' mine. <3

Pa lahko noč.


I love you. <3

There's someone for everyone

Or maybe not?

Lp,
Peli


P.S. I love you.

Glasujzame.

Ponovno sm se dala na glasujzame. In nekako sem skupaj želela spacat en soliden opis. Pa ne znam. Ne znam opisati kaj čutim in kako doživljam svet, saj se vsaka beseda zdi že izrabljena, medtem ko imam občutek, da nihče še ni doživljal tega. Ne vem zakaj to mislm, ravno ko moja prejšna objava govori o tem, da nism edina na svetu. >.< Tales je dejal:

"Kaj je težko? - Spoznati samega sebe. In kaj je preprosto? - Drugim dajati nasvete."

No ja, napisala sem miljon opisov, pa mi noben ni preveč uspel. Tale se mi zdi pa... Ne vem, mogoče zanimiv? Neresna sm, vem. In moje mišljenje je... Khm, nedovršeno. Ups. (×
Eto, prilagam opis:

My dreams have changed. But my toughts stayed the same.
Mogoče imam drugačna prepričanja kot prej. Lahko krivite njega.
Mogoče sem neumna in neotesana.
Vendar od prijatelja sem slišala, da je življenje prekratko za bonton.
Prav ima.
In nekdo je rekel, da je vse mogoče. Sigurno je bil butec.
Naša življenja so taka, kot jih oblikujemo.
Ni usode, in Bog nam ni dal posebne misije na tem svetu.
Živimo v svetu vzroka in posledice.
I believe in karma. Le tako upam, da vsak dobi, kar si zasluži.
May it be good or bad.
Nekako ne zaupam rada in svojih pravih čustev ne razkrivam večini ljudem.
Vendar obstajajo taki primerki, katerim bi lahko zaupala vse.
Vsega še vedno ne vejo in najbrž tudi nikoli ne bodo.
It may seem unfair, but it's too much for them to handle.
…
I'm small. But I can still make you weep. Muahaha. xD
And PLEASE, don't apologize for something you don't regret.
Only I would find it insulting and hypocratically.

Se zdi nedokončan? Da, saj se še ne poznam v celoti. Book is beeing written, so waiting is the key. Mogoče se knjiga o meni celo napiše. (:

LP.

P.S. I love you. <3

P.P.S. http://www.glasujzame.com/index.php?action=show&type=profile&id=403224

Kaj pa če je vse res?

/Please don't notice anything, please don't notice anything.../

Ugotavljam, da imajo ljudje okoli mene precej tegob. Moje življenje je pa finofinofinofajn. Zakaj sem to opazila? Včas je blo glih obratno. Js v safru in drugi happy. Sam da js, tud ko je moje življenje finofajn, trpim. Zakaj? En stavek.
Špela, pomagej mi. Tako so vse njihove tegobe hkrati še moje. Zakaj ljudje to počnejo? Zanašanje na druge, kateri te ponavadi še dvakratno zajebejo. I wouldn't stand it. In fakin' tega so me ravno navadl. Zdej iščem pomoč pri stvareh, ki bi jih morala sama prebrodit. Ni prov. NI. Stalno skrbet za težave drugih, ko imam svoje življenje za živet. Zato včasih rečem NE prijatelju. Ja, taka prasica sm. Mogoče sm sebična, mogoče egoistična in egocentrična. Žal, sama sem prebrodila OGROOOOMNO težkih trenutkov in nism prosila za pomoč. In zdej vem, da je blo prov, da nism iskala tolažbe v drugih. Kr le tko ne bom ponavlala napak, ne bom več trpela za te zadeve. Le TKO mi bo življenje zmerej manj težko. Pa vem da bo vseeno presneto težko. Citiram Wilsona(House M.D., seveda): "Dying's easy. LIVING's hard."
Zto nehite delat svoje življenje lepše tako, da prenašate tegobe na druge in jih proste za pomoč. Ne to delat sam zato, da vam bo lažje. Naj vm že zdej povem, da vam bo ob naslednji oviri še težje.

Ne me pa narobe razumet, rada pomagam zadevam, ki so psihično zahtevne za razumet. Pismo, je to zanimivo. Na žalost ne znam tolažt in bom povedala svoje pravo mnenje, pa če je praktično tvoje življenje uničeno zarad tega. Mogoče so ljudje opazil(ali pa ne), ampak se moje napovedi kr ogromnokrat uresničjo. Woops. Mogoče se pa morte začet zavedat, da niste edini na svetu, kateri greste čez kej tazga? FAK. To toooolk ljudi misl. Pa vidte da ni res. Če hočte razumet svet, bo treba pa tud kej v tej smeri razmišlat. NISTE EDINI NA SVETU. TO je sebičnost.
Nerada pa pomagam ljubezenskim težavam, kjer se ena in ista zgodba ponavlja že miljaužntič. Skorej vsakdo je prebrodil nesrečno zaljubljenost in tud vi boste. Pač bo potrebno nekej časa trpet. Ponovno: NISTE EDINI NA SVETU.
Še ena stvar. Najbrž najbolj pomembna v tejle objavi.
Hvala.
Hvala vsem prijateljem, znancem, članom družine, mimoidočim in komurkoli, ki je nekaj dobrega storil zame ali karkoli v mojo prid, je odgovoril na moj klic pomoči in si vzel čas zame.
Resnično sm hvaležna, pa naj se sliš še tko cheesy.
I don't care anymore.


Ja, mislm da bi blo to vse. Thanks for the attention.

Oh, najlepši časi:

London, pred Katedralo svetega Pavla, april 2008

London, pred Katedralo svetega Pavla 2, april 2008

London, nekje na Trafalgar Square xD, april 2008

LP, Peli



P. S. I love you.

Lenoba

Jap, tok sm lena.
Tok sm lena, da bom najbrž sam še dobro musko gor objavlala. :$
Tele dve pesmi so kul.
Tok kul da mi dajo razmišlat. xD
Zdej se pa odpravlam v kino. Glede na to, da je glavno vlogo zasedel Jim Carrey, bom mela pol še velik za razmišlat. In temu seveda sledi pisanje. W000.

Lp, darlings.



P. S. I love you.