Pijte boljšo vodo

Vem, da sem lena, ker ne pišem bloga. Pa še več razlogov je, s katerimi lahko potrdimo, da sm lena.
Whatever.
Smotana je ta želja, da bi rada dosegla nekaj več. Sploh, če si jaz in nimaš za to nobenega interesa. Težko je bit pameten, še težje pa bit neumen in se tega zavedat. Kako naj dosežem karkoli, če pa nimam motivacije za delo in trud? Itak se na koncu vse sfiži.
Trenutno moje življenje zaznamujejo res najlepše stvari, ki se mi zapisujejo v srce. Pa ne vem, če je to tisto, kar hočem. Seveda hočem, da se mi dogaja to, kar se mi dogaja. It's so friggin' wonderful. Vendar me vedno bolj mika lov za uspehom. In ne uspehom v socialnem življenju. Želim razčistiti zadeve v glavi, kaj mi bo dolgoročno največ pomenilo in kaj želim imeti od življenja. Samo zato bom JS potrebovala neskončno dolgo časa. :/ Nekateri imajo mogoče to že razčiščeno, vendar večina ma to razčiščeno samo površinsko. Ali pa so resnično PREleni, da bi jih njihovo življenje zanimalo. Dost ljudi bo reklo, da je to prezgodej in naj se s tem ubadam kasneje, ko bom starejša in bom bolj razumela svet ali ko bo to potrebno. Nočem. Res, da bi rada ostala za vedno otrok, ampak treba bo začet odraščat. Kjub moji neizmerni želji se bo počas potrebno obnašat mojim letom primerno. Vsaj na trenutke. Being serious all the time is stressful. And overbearing. Tako se moram zdej neki časa pobrigat na vse in razčistt. Pa tud, če ne bom pršla do nobenega dognanja. =D Tako ljudje živijo povprečno življenje, vsak dan 8 ur delajo v pisarni, odidejo domov, večerjajo s svojo ženo in 2 otrokoma, si pogledajo kakšen film ali odigrajo igrico Monopolija z družino in odidejo spat. I don't want that.
Hočem polno življenje, novo doživetje vsak dan in vse, kar je nasprotno monotonemu. Pa tudi, če to pomeni neprestano trdo delo(NE fizično. >.<) in pomanjkanje družbenega življenja. Življenje hočem posvetit eni zadevi, ki mi bo pomenila vse na svetu in bo ta uničen, če me bo omenjena zadeva pustila na cedilu ali še huje, bom js pustila zadevo na cedilu. I would love that kind of life and I'd hate settling for crumbs. Vendar moja lenoba in nezainteresiranost se križajo z mojo željo. To collide. Jap, točno to. Tole sm morala spravt iz sebe.

Zdaj pa k drugim zadevam.
Petek in sobota sta bla res lepa dneva. In končno sm našla pomarančne Chupa Chups lizike v Novem mestu. Zaboga, je dolgo trajalo! Lepih interakcij z meni pomembnimi ljudmi je pa preveč, da bi o njih pisala. Rečem lahko sam to, da mi ogromno pomen, da vas mam!
Premalo slikam. /: Mogoče se ponovno podam na photosession, sam bo treba najdt kompanjona, ki je pripravljen it v mraz z mano. Brrr. But I love snow. V naslednjih mescih se mam pa še z marsičem težkim za soočat, tko da bom še manj pisala. Sploh ne vem, kaj mi vsi tok težite, naj pišem, če sm pa nesposobna. /: Težko se je zavedat, da si neumen.

Lp,
Peli.

Riki, stopnišče

P.S. I love you.